(Potrebe in možnosti nadaljnjega razvoja računovodstva v okviru celotnega informacijskega sistema združbe)
avtor: Ddr. Neven Borak
Če je notranje poročanje neločljivi del poslovodnega (managerskega) računovodstva, v katerem se prepletajo načela finančnega, stroškovnega, davčnega računovodstva ter finačnega poslovodenja, dopolnjena tudi neračunovodskimi in nefinančnimi podatki in informacijami, potem ne bomo naredili napake s trditvijo, da je notranje poročanje neločljivi del poslovodenja nasploh.
Iz tega sledi kar nekaj praktičnih vprašanj.
Vpogled v ekonomsko teorijo in v gospodarsko prakso pokaže, da ta razvoj ni končan. Zaradi tega se lahko vprašamo po kateri poti se bo nadaljeval? Ali razvojna pot zmanjšuje vrzel med računovodskim in ekonomskim vidikom delovanja gospodarskih in negospodarskih, profitno in neprofitno usmerjenih oziroma tržno in netržno usmerjenih poslovnih subjektov? Do jasnega odgovora se je težko prebiti že zaradi tega, ker se takoj srečamo z vprašanjem, kaj pa je pravzaprav ekonomski vidik? Je ekonomija znanost ali ideologija? Na dlani je, da nas ekonomija uči načela ekonomiziranja (varčevanja, optimiziranja), oportunitetnega razmišljanja in da temelji na predpostavki racionalnosti. Jasno je tudi, da so se ta načela prelila tudi v računovodstvo in prek njega tudi v poslovodno računovodstvo. S tem prelivanjem smo zabredli v tiste manj svetle dele teorije, ki je razvila koncept učinkovitosti trga in mu dala skoraj božanske razsežnosti, kot so informacijska asimetrija, moralno tveganje, problem "limon", eksternalij, negotovost, tveganje in drugi podobni. Vsi se sukajo okoli informacij, ki pa preprosto povedano izražajo potrebo po vedenju nečesa, česar ne vemo.
Ta potreba pa se zadovoljuje iz več informacijskih virov, ki niso samo računovodski in tudi niso omejeni zgolj na računovodske meritve. Informacije so namenjene odločanju, odločanje pa zahteva razlago, ki presega načelo racionalnosti, po katerem je odločevalec, poslovodja oziroma ravnatelj racionalni ekonomski človek.
avtor: Ddr. Neven Borak
Če je notranje poročanje neločljivi del poslovodnega (managerskega) računovodstva, v katerem se prepletajo načela finančnega, stroškovnega, davčnega računovodstva ter finačnega poslovodenja, dopolnjena tudi neračunovodskimi in nefinančnimi podatki in informacijami, potem ne bomo naredili napake s trditvijo, da je notranje poročanje neločljivi del poslovodenja nasploh.
Iz tega sledi kar nekaj praktičnih vprašanj.
- Prvo je, kako notranje poročanje kot del poslovodnega računovodstva vpliva na odločanje?
- Drugo je, kako računovodstvo nasploh vpliva na razvoj poslovodnega računovodstva?
- Tretje vprašanje je kakšne so razvojne smeri računovodstva in njegovih sestavnih delov. Povedano drugače, ali se je ta razvoj že končal in se zato lahko ubadamo le z ustrezno uporabo zaokroženega znanja?
Vpogled v ekonomsko teorijo in v gospodarsko prakso pokaže, da ta razvoj ni končan. Zaradi tega se lahko vprašamo po kateri poti se bo nadaljeval? Ali razvojna pot zmanjšuje vrzel med računovodskim in ekonomskim vidikom delovanja gospodarskih in negospodarskih, profitno in neprofitno usmerjenih oziroma tržno in netržno usmerjenih poslovnih subjektov? Do jasnega odgovora se je težko prebiti že zaradi tega, ker se takoj srečamo z vprašanjem, kaj pa je pravzaprav ekonomski vidik? Je ekonomija znanost ali ideologija? Na dlani je, da nas ekonomija uči načela ekonomiziranja (varčevanja, optimiziranja), oportunitetnega razmišljanja in da temelji na predpostavki racionalnosti. Jasno je tudi, da so se ta načela prelila tudi v računovodstvo in prek njega tudi v poslovodno računovodstvo. S tem prelivanjem smo zabredli v tiste manj svetle dele teorije, ki je razvila koncept učinkovitosti trga in mu dala skoraj božanske razsežnosti, kot so informacijska asimetrija, moralno tveganje, problem "limon", eksternalij, negotovost, tveganje in drugi podobni. Vsi se sukajo okoli informacij, ki pa preprosto povedano izražajo potrebo po vedenju nečesa, česar ne vemo.
Ta potreba pa se zadovoljuje iz več informacijskih virov, ki niso samo računovodski in tudi niso omejeni zgolj na računovodske meritve. Informacije so namenjene odločanju, odločanje pa zahteva razlago, ki presega načelo racionalnosti, po katerem je odločevalec, poslovodja oziroma ravnatelj racionalni ekonomski človek.