Osnutek kodeksa načel notranjega poročanja
18. poglavje
NAČELA NOTRANJEGA POROČANJA O POSLOVNIH DOSEŽKIH V PRIDOBITNIH ZDRUŽBAH (PODJETJIH)
|
18.1 Za notranje poročanje o poslovnih dosežkih v podjetjih v celoti veljajo načela kodeksa v poglavjih 1 do 17, lahko pa se uporabljajo tudi v tistih nepridobitnih združbah, ki se ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo. Koristna pa je tudi smiselna uporaba načel notranjega poročanja v nepridobitnih združbah v devetnajstem poglavju kodeksa, ki delno dopolnjujejo to poglavje o pridobitnih združbah.
18.2 Delovanje podjetij obsega široko področje različnih dejavnosti, med katerimi so številne razlike tudi pri notranjem poročanju. Zato so s tem poglavjem obravnavana le splošna načela notranjega poročanja, ki so značilna za pridobitno dejavnost.
18.3 Temeljna značilnost pridobitnih združb je trženje in prodaja proizvodov ter storitev s ciljem pridobivanja dobička (želenega poslovnega izida), ki načeloma pripada lastnikom.
18.4 Informacije o poslovnih dosežkih podjetja so pomemben dejavnik motiviranja in ustreznega razvoja organizacijske kulture podjetja.
18.5 Poslovni dosežki podjetja poleg poslovnega izida obsegajo še koristi (zadovoljevanje potreb) ciljnim interesnim skupinam oziroma deležnikom skladno s poslanstvom podjetja.
18.6 Poslovne dosežke v podjetjih praviloma spremljamo z denarno in nedenarno izraženimi podatki oziroma informacijami.
18.7 Poslovnih dosežkov v podjetju ne spremljamo samo na ravni podjetja, temveč praviloma tudi na nižjih ravneh njegovega poslovanja.
B Poslovodni vidik
18.8 Poslovodni oziroma odločevalni vidik notranjega poročanja o poslovnih dosežkih podjetja obsega temeljne funkcije poslovodenja:
18.9 Načrtovanje notranjega poročanja o poslovnih dosežkih podjetja se vsebinsko nanaša na informacijske potrebe v zvezi z odločanjem na naslednjih področjih:
18.10 Načrt notranjega poročanja o poslovnih dosežkih podjetja mora zagotavljati uporabnikom prejem kakovostnih in ustreznih informacij:
18.12 Nadziranje delovanja sistema notranjega poročanja o dosežkih podjetja zagotavlja kakovost informacij z učinkovitim sistemom notranjega in zunanjega nadzora skladno z načeli v petem poglavju kodeksa.
C Informacijski vidik
18.13 Informacijski vidik načeloma obsega:
18.14 Informiranje o poslovnih dosežkih podjetja je usmerjeno v posredovanje informacij o:
18.15 Temeljne in druge vrste računovodsko izraženega poslovnega izida na ravni podjetja so opredeljene s slovenskim računovodskim standardom (SRS 19). Za potrebe notranjega poročanja jih je treba pojasniti na osnovi podrobne analize o njihovem poreklu in primerjav v času ter prostoru.
18.16 Notranje poročanje obsega tudi druge, neračunovodsko izražene izide iz poslovanja na ravni podjetja (npr. enote proizvodov ali storitev, število sprejetih ponudb, število prejetih povpraševanj, tržni delež). Opredeljuje jih podjetje v splošnem oziroma organizacijskem aktu ali z načrtom notranjega poročanja.
18.17 Vrste poslovnega izida po posameznih vrstah mest odgovornosti morajo biti opredeljene v splošnem oziroma organizacijskem aktu podjetja. Posamezno vrsto poslovnega izida sestavljajo izključno samo tiste kategorije, na katere lahko vpliva odgovorna oseba na tem mestu (npr. obvladljivi odhodki in obvladljivi odhodki oziroma obvladljiva sredstva in obvladljive obveznosti do njihovih virov). Dodatno prenesene kategorije (prihodki ali odhodki) pomenijo samo dodatno analitično informacijo in ne morejo biti predmet ocene učinkovitosti ali uspešnosti mesta odgovornosti.
18.18 S primerjavo različnih vrst poslovnih izidov (kazalcev) s povezanimi vložki dopolnimo informacije z ustreznimi kazalniki učinkovitosti poslovanja podjetja. Če kazalce ali kazalnike primerjamo z želenimi kategorijami, dobimo kazalnike uspešnosti na ravni podjetja oziroma na ravni posameznega mesta odgovornosti.
18.19 Za spremljanje uspešnosti podjetja so na razpolago številni modeli spremljanja uspešnosti poslovanja (npr. model uravnoteženih kazalnikov, 20 ključev, Šest sigma, Sistem treh poudarkov). Pri izboru modela mora podjetje upoštevati njegove prednosti in slabosti v danih okoliščinah.
18.20 Informacije o poslovnih dosežkih so informacije o izpolnjevanju potreb posameznih deležnikov oziroma o uspešnosti podjetja pri izpolnjevanju svojega poslanstva. Za zadovoljevanje teh potreb na dolgi rok mora podjetje zagotavljati:
18.21 Temeljne informacije o dolgoročni rasti vrednosti enote navadnega lastniškega kapitala so različni modeli (npr. model ekonomske dodane vrednosti – EVA, model tržne dodane vrednosti – MVA, model denarne dodane vrednosti – CVA), ki jih podjetje lahko izbira in prilagaja svojim potrebam.
18.22 Poročanje o trajnostnem razvoju podjetja temelji na naslednjih načelih:
18.23 Temeljne informacije o trajnostnem razvoju vsebujejo različni standardi, vključno s sistemom trajnostnih uravnoteženih kazalnikov, ki jih predlagajo nekatere institucije (npr. OECD, SAI, ISEA, ZN, GRI). Informacije obsegajo vsa področja delovanja podjetja in se nanašajo predvsem na:
18.24 Pri izvajanju notranjega poročanja o poslovnih dosežkih mora podjetje zagotavljati:
18.25 Nosilci notranjega poročanja o poslovnih dosežkih podjetja so poslovodje na vseh ravneh odločanja. Le-ti v komunikaciji z vodjo informacijskega sistema za notranje poročanje opredelijo potrebni dokumentacijski sistem in svoje informacijske potrebe, ki temeljijo na odgovornosti za poslovne odločitve in na obveznosti do poročanja drugim notranjim uporabnikom informacij.
18.26 Za informacije o poslovnih dosežkih je pomembno, da so standardizirane zaradi pomembnosti njihovega spremljanja v času in prostoru. To uredi podjetje s svojimi splošnimi oziroma organizacijskimi akti. Pri tem je pomembna odgovornost oblikovalcev informacij pri zagotavljanju primerljivosti informacij in pri objektivno realnem ugotavljanju smeri gibanja posameznih kategorij.
18.27 Nekatere informacije o poslovnih dosežkih so zaupnega značaja (notranje informacije), zato je treba dostop do njih ustrezno urediti. Pri tem mora podjetje podrobno oceniti negativne in pozitivne strani take ureditve, zlasti poslovna tveganja. Obenem je treba upoštevati tudi etične vidike takih ali drugačnih odločitev.
18.28 Najpomembnejši del informacij o poslovnih dosežkih podjetja so računovodske informacije, zato je treba ta del računovodstva posebej urediti, zlasti v pogledu informacij, ki temeljijo na podatkih stroškovnega računovodstva.
18.29 Proces notranjega poročanja je treba nenehno nadzorovati, zlasti z vidikov ustreznosti in varnosti, kar je osnova za njegovo stalno izboljševanje.
18.2 Delovanje podjetij obsega široko področje različnih dejavnosti, med katerimi so številne razlike tudi pri notranjem poročanju. Zato so s tem poglavjem obravnavana le splošna načela notranjega poročanja, ki so značilna za pridobitno dejavnost.
18.3 Temeljna značilnost pridobitnih združb je trženje in prodaja proizvodov ter storitev s ciljem pridobivanja dobička (želenega poslovnega izida), ki načeloma pripada lastnikom.
18.4 Informacije o poslovnih dosežkih podjetja so pomemben dejavnik motiviranja in ustreznega razvoja organizacijske kulture podjetja.
18.5 Poslovni dosežki podjetja poleg poslovnega izida obsegajo še koristi (zadovoljevanje potreb) ciljnim interesnim skupinam oziroma deležnikom skladno s poslanstvom podjetja.
18.6 Poslovne dosežke v podjetjih praviloma spremljamo z denarno in nedenarno izraženimi podatki oziroma informacijami.
18.7 Poslovnih dosežkov v podjetju ne spremljamo samo na ravni podjetja, temveč praviloma tudi na nižjih ravneh njegovega poslovanja.
B Poslovodni vidik
18.8 Poslovodni oziroma odločevalni vidik notranjega poročanja o poslovnih dosežkih podjetja obsega temeljne funkcije poslovodenja:
- načrtovanje,
- pripravljanje (organiziranje) izvajanja,
- nadziranje.
18.9 Načrtovanje notranjega poročanja o poslovnih dosežkih podjetja se vsebinsko nanaša na informacijske potrebe v zvezi z odločanjem na naslednjih področjih:
- učinkovitost poslovanja na vseh ravneh odločanja,
- uspešnost poslovanja na vseh ravneh odločanja,
- trajnostni razvoj,
- dinamika poslovanja,
- obvladovanje tveganj v poslovanju,
- prilagajanje informacijskega sistema spremenjenim želenim poslovnim dosežkom,
- odličnost poslovanja,
- etičnost poslovanja.
18.10 Načrt notranjega poročanja o poslovnih dosežkih podjetja mora zagotavljati uporabnikom prejem kakovostnih in ustreznih informacij:
- v primerni obliki in v ustreznih časovnih obdobjih,
- ob jasno opredeljeni odgovornosti nosilcev poročanja.
- stalno (re)organiziranje (analiziranje, projektiranje in udejanjanje sprememb) sistema notranjega poročanja (organizacijski razvoj);
- premagovanje odporov pri udejanjanju sprememb,
- normativno in komunikacijsko-informacijsko podporo,
- spremljanje učinkov sprememb.
18.12 Nadziranje delovanja sistema notranjega poročanja o dosežkih podjetja zagotavlja kakovost informacij z učinkovitim sistemom notranjega in zunanjega nadzora skladno z načeli v petem poglavju kodeksa.
C Informacijski vidik
18.13 Informacijski vidik načeloma obsega:
- informiranje,
- shranjevanje in arhiviranje podatkov,
- poročanje o nadziranju.
18.14 Informiranje o poslovnih dosežkih podjetja je usmerjeno v posredovanje informacij o:
- poslovnih izidih in dosežkih na ravni podjetja,
- poslovnih izidih na nižjih ravneh poslovanja oziroma mestih odgovornosti (stroškovno, prihodkovno, dobičkovno, naložbeno in likvidnostno mesto odgovornosti ter področni in območni odsek).
18.15 Temeljne in druge vrste računovodsko izraženega poslovnega izida na ravni podjetja so opredeljene s slovenskim računovodskim standardom (SRS 19). Za potrebe notranjega poročanja jih je treba pojasniti na osnovi podrobne analize o njihovem poreklu in primerjav v času ter prostoru.
18.16 Notranje poročanje obsega tudi druge, neračunovodsko izražene izide iz poslovanja na ravni podjetja (npr. enote proizvodov ali storitev, število sprejetih ponudb, število prejetih povpraševanj, tržni delež). Opredeljuje jih podjetje v splošnem oziroma organizacijskem aktu ali z načrtom notranjega poročanja.
18.17 Vrste poslovnega izida po posameznih vrstah mest odgovornosti morajo biti opredeljene v splošnem oziroma organizacijskem aktu podjetja. Posamezno vrsto poslovnega izida sestavljajo izključno samo tiste kategorije, na katere lahko vpliva odgovorna oseba na tem mestu (npr. obvladljivi odhodki in obvladljivi odhodki oziroma obvladljiva sredstva in obvladljive obveznosti do njihovih virov). Dodatno prenesene kategorije (prihodki ali odhodki) pomenijo samo dodatno analitično informacijo in ne morejo biti predmet ocene učinkovitosti ali uspešnosti mesta odgovornosti.
18.18 S primerjavo različnih vrst poslovnih izidov (kazalcev) s povezanimi vložki dopolnimo informacije z ustreznimi kazalniki učinkovitosti poslovanja podjetja. Če kazalce ali kazalnike primerjamo z želenimi kategorijami, dobimo kazalnike uspešnosti na ravni podjetja oziroma na ravni posameznega mesta odgovornosti.
18.19 Za spremljanje uspešnosti podjetja so na razpolago številni modeli spremljanja uspešnosti poslovanja (npr. model uravnoteženih kazalnikov, 20 ključev, Šest sigma, Sistem treh poudarkov). Pri izboru modela mora podjetje upoštevati njegove prednosti in slabosti v danih okoliščinah.
18.20 Informacije o poslovnih dosežkih so informacije o izpolnjevanju potreb posameznih deležnikov oziroma o uspešnosti podjetja pri izpolnjevanju svojega poslanstva. Za zadovoljevanje teh potreb na dolgi rok mora podjetje zagotavljati:
- uresničevanje vizije z dolgoročno rastjo vrednosti enote navadnega lastniškega kapitala,
- uresničevanje poslanstva s trajnostnim razvojem.
18.21 Temeljne informacije o dolgoročni rasti vrednosti enote navadnega lastniškega kapitala so različni modeli (npr. model ekonomske dodane vrednosti – EVA, model tržne dodane vrednosti – MVA, model denarne dodane vrednosti – CVA), ki jih podjetje lahko izbira in prilagaja svojim potrebam.
18.22 Poročanje o trajnostnem razvoju podjetja temelji na naslednjih načelih:
- materialnost (pomembnost),
- vključenost deležnikov,
- širše razumevanje trajnosti,
- popolnost.
18.23 Temeljne informacije o trajnostnem razvoju vsebujejo različni standardi, vključno s sistemom trajnostnih uravnoteženih kazalnikov, ki jih predlagajo nekatere institucije (npr. OECD, SAI, ISEA, ZN, GRI). Informacije obsegajo vsa področja delovanja podjetja in se nanašajo predvsem na:
- ekonomsko-finančna razkritja,
- okoljska razkritja,
- socialna razkritja.
18.24 Pri izvajanju notranjega poročanja o poslovnih dosežkih mora podjetje zagotavljati:
- ustrezno kakovost informacij, pri čemer je posebno pomembna uravnoteženost, saj je treba prikazati pozitivne in negativne plati poslovanja;
- pokritost informacijskih potreb vseh notranjih uporabnikov;
- učinkovito nadziranje notranjega poročanja.
18.25 Nosilci notranjega poročanja o poslovnih dosežkih podjetja so poslovodje na vseh ravneh odločanja. Le-ti v komunikaciji z vodjo informacijskega sistema za notranje poročanje opredelijo potrebni dokumentacijski sistem in svoje informacijske potrebe, ki temeljijo na odgovornosti za poslovne odločitve in na obveznosti do poročanja drugim notranjim uporabnikom informacij.
18.26 Za informacije o poslovnih dosežkih je pomembno, da so standardizirane zaradi pomembnosti njihovega spremljanja v času in prostoru. To uredi podjetje s svojimi splošnimi oziroma organizacijskimi akti. Pri tem je pomembna odgovornost oblikovalcev informacij pri zagotavljanju primerljivosti informacij in pri objektivno realnem ugotavljanju smeri gibanja posameznih kategorij.
18.27 Nekatere informacije o poslovnih dosežkih so zaupnega značaja (notranje informacije), zato je treba dostop do njih ustrezno urediti. Pri tem mora podjetje podrobno oceniti negativne in pozitivne strani take ureditve, zlasti poslovna tveganja. Obenem je treba upoštevati tudi etične vidike takih ali drugačnih odločitev.
18.28 Najpomembnejši del informacij o poslovnih dosežkih podjetja so računovodske informacije, zato je treba ta del računovodstva posebej urediti, zlasti v pogledu informacij, ki temeljijo na podatkih stroškovnega računovodstva.
18.29 Proces notranjega poročanja je treba nenehno nadzorovati, zlasti z vidikov ustreznosti in varnosti, kar je osnova za njegovo stalno izboljševanje.