Osnutek kodeksa načel notranjega poročanja
11. poglavje
11 SPLOŠNA NAČELA VODENJA V POSLOVODNEM SISTEMU NOTRANJEGA POROČANJA
A Izhodišča
11.1 Informacijske funkcije vsakega informacijskega sistema lahko obravnavamo tudi s poslovodnega vidika. V informacijskem sistemu notranjega poročanja je vodenje ena od razsežnosti tega vidika. 11.2 V splošnem je vodenje proces vplivanja na posameznike in/ali skupine v združbi znamenom, da bi se vedli tako, kot je potrebno, da združba doseže svoje cilje. To v celoti velja tudi za vodenje v informacijskem sistemu notranjega poročanja. 11.3 Ožje gledano naj bi bil nosilec procesov vodenja v informacijskem sistemu vodja tega sistema, v okviru računovodstva pa vodja računovodstva. Glede na to, da se informacijski sistem razteza po vseh organizacijskih enotah, je vrhovno poslovodstvo združbe odločilni dejavnik uspešnosti vodenja. 11.4 Temeljni cilji vodenja so strnjevanje ljudi, omogočanje sodelovanja med njimi in doseganje ciljev poslovanja. 11.5 Cilje vodenja je načeloma mogoče doseči s posebnimi lastnostmi, s položajem in s spodbujanjem ljudi. Dolgoročno so najpomembnejše posebne lastnosti vodje, ki mu dajejo karizmo. To so na primer fizična in psihična energija, sposobnost "gledati širše", smisel za smotrnost in usmerjanje, navdušenost, prijaznost in ljubeznivost, upoštevanje posameznika in pomoč pri njegovem razvoju, strokovnost, odločnost, čustvena inteligenca, pedagoške sposobnosti, zvestoba, prizadevnost, posvečanje delu, dobra ocena problemov, ustvarjalnost, članstvo v strokovnih združenjih in strokovna dejavnost. |
|
11.6 Ustrezne lastnosti in osebni zgled dajejo vodji referenčno moč (in ne moč zaradi njegovega položaja), da doseže prostovoljno disciplino pri ljudeh. To pomeni, da ljudje ne delajo z odporom ali zaradi delovne obveznosti, temveč zaradi osebne zaveze in pripadnosti.
11.7 Vodenje načeloma obsega:
11.8 Načela v tem poglavju v celoti veljajo tudi za vodjo računovodstva, ki pa pri vodenju upošteva še posebnosti računovodstva kot samostojnega informacijskega sistema.
B Poslovodni vidik
11.9 Poslovodni vidik vodenja obsega:
11.10 Poslovodni oziroma odločevalni vidik vodenja zahteva zavestno in načrtno usmeritev vodje, da deluje kot:
11.11 Kadar nekdo postane vodja, se njegovo delo preusmeri iz usmerjenosti v lastne rezultate in ambicije v vsestranski razvoj in podporo sodelavcev, za kar prevzame tudi ustrezno odgovornost.
11.12 Glede sposobnosti, na višjih hierarhičnih ravneh vodje potrebujejo več znanj o delu z ljudmi in več konceptualnih znanj v primeri s strokovnimi znanji.
11.13 Glede uporabe poslovodnih funkcij je najvišji delež in poudarek na vodenju prav na nižjih ravneh poslovodstva (izvajalni management), na višjih ravneh pa raste poudarek na načrtovanju.
11.14 V okviru etičnosti vodenja je treba v celoti upoštevati načela poklicne in poslovne etike in jih usklajevati z načeli osebne etike posameznih vodij.
C Informacijski vidik
11.16 Informacijski vidik obsega informacijsko podporo vodenju. Pomembne so informacije o komuniciranju, motiviranju, slogu vodenja posameznih vodij na različnih ravneh vodenja, vzdušju in odnosih v združbi.
11.17 Koristen je kompetenčni model vodenja, ki daje informacije o ključnih kompetencah vodij na vseh ravneh, in sicer na področjih:
11.18 Informacijski vidik vodenja zahteva zavestno in načrtno usmeritev vodje, da deluje kot:
11.19 Pri informiranju v okviru procesov vodenja je treba ustrezno upoštevati splošna načela informiranja in komuniciranja v šestem poglavju tega kodeksa.
11.20 Pri shranjevanju informacij o procesih vodenja in povezanih listin je treba upoštevati načela o shranjevanju v sedmem poglavju tega kodeksa.
11.21 Poročanje o nadziranju vodenja pomeni predstavljanje ugotovitev o delovanju in ustreznosti procesa vodenja, pri čemer je treba ustrezno upoštevati načela o nadziranju v osmem poglavju tega kodeksa.
D Izvajalni vidik
11.23 Izvajalni vidik vodenja obsega pristop k vodenju in njegov proces, ki vključuje mehki vidik dela z ljudmi. Pri tem so poudarki na čustveni inteligenci, spodbujanju osebnega razvoja, upoštevanju sposobnosti ljudi pri razporejanju nalog in odgovornosti, ustreznemu reševanju konfliktov, ustreznemu postavljanju ciljev in drugih orodij vodenja.
11.24 Izvajalni vidik vodenja zahteva zavestno in načrtno usmeritev vodje, da deluje kot:
11.25 Pomemben je ustrezen stil vodenja v združbi. Najboljša je visoka usmerjenost vodje v odnose in obenem uravnotežena visoka usmerjenost v realizacijo ciljev. Pri tem se ljudje zavedajo medsebojne odvisnosti med različnimi organizacijskimi enotami in funkcijami v združbi. Priporočljiv je situacijski stil, kjer prevladuje usklajevanje med vodenjem in konkretnim položajem. Dober vodja se vede drugače v izjemnem položaju, kot v položaju, kjer prevladuje rutina.
11.26 Delovanje dobrega vodje se kaže zlasti v naslednjih njegovih dejavnostih in prizadevanjih:
1. Vodje nenehno nadgrajujejo svoj tim in izkoristijo vsako situacijo kot priložnost za ovrednotenje, trening in gradnjo samozavesti članov tima:
2. Vodje poskrbijo, da ljudje poznajo vizijo in da v skladu z njo tudi živijo, dihajo in delajo:
4. Vodje gradijo zaupanje s transparentnostjo, iskrenostjo, priznanjem. Zaupanje bo imel, dokler bo ljudem dajal priznanje za njihov prispevek, bo iskren in transparenten v svojih dejanjih.
5. Vodja prevzame odgovornost, da izvabi iz svojih sodelavcev, kar je najboljšega v njih, njihove kompetence in potenciale.
6. Vodje imajo pogum za sprejemanje nepopularnih odločitev:
7. Vodje spodbujajo in pritiskajo z veliko radovednostjo in zagotovijo, da so odgovori na njihova vprašanja konkretni, akcijski. Če vodja ne uspe zagotoviti, da se na podlagi njegovih vprašanj in pomislekov kaj zgodi, ti sploh ne štejejo, očitno niso pomembni.
8. Vodje spodbujajo sprejemanje tveganja in nenehno učenje z osebnim zgledom.
9. Vodje praznujejo in ustvarjajo priložnosti za praznovanje.
11.7 Vodenje načeloma obsega:
- komuniciranje;
- pomoč pri izoblikovanju vizije o tem, kaj se lahko doseže;
- zagotavljanje smeri za usmerjanje energije;
- uporabo primernih stilov in metod vodenja;
- spodbujanje ljudi za zavzeto delo, ustvarjalno reševanje problemov, sprejemanje odgovornosti;
- motiviranje ljudi, da si prizadevajo dosegati postavljene cilje.
11.8 Načela v tem poglavju v celoti veljajo tudi za vodjo računovodstva, ki pa pri vodenju upošteva še posebnosti računovodstva kot samostojnega informacijskega sistema.
B Poslovodni vidik
11.9 Poslovodni vidik vodenja obsega:
- kratkoročno in dolgoročno načrtovanje vodenja (zagotoviti skladnost vodenja z vizijo in strategijo ter doseganjem ciljev informacijskega sistema združbe);
- organiziranje vodenja (poskrbeti, da so dostopne in prisotne vse prvine, ki so potrebne za uspešno vodenje, kot so na primer materialni in informacijski viri ter ustrezno znanje in izkušnje);
- nadziranje procesov vodenja (preverjanje ali so rezultati skladni s pričakovanji, na primer z raziskavami o zadovoljstvu zaposlenih in organizacijski klimi).
11.10 Poslovodni oziroma odločevalni vidik vodenja zahteva zavestno in načrtno usmeritev vodje, da deluje kot:
- iniciator, motivator in oblikovalec sprememb in inovacij;
- podeljevalec odgovornosti;
- spodbujevalec osebnega razvoja;
- odpravljalec motenj, kadar sprejema korektivne ukrepe pri nepričakovanih težavah;
- iskalec virov v okviru razporejanja poslovnih prvin v poslovanju;
- pogajalec, kadar predstavlja združbo v okviru svoje odgovornosti;
- zgled etičnega delovanja v združbi.
11.11 Kadar nekdo postane vodja, se njegovo delo preusmeri iz usmerjenosti v lastne rezultate in ambicije v vsestranski razvoj in podporo sodelavcev, za kar prevzame tudi ustrezno odgovornost.
11.12 Glede sposobnosti, na višjih hierarhičnih ravneh vodje potrebujejo več znanj o delu z ljudmi in več konceptualnih znanj v primeri s strokovnimi znanji.
11.13 Glede uporabe poslovodnih funkcij je najvišji delež in poudarek na vodenju prav na nižjih ravneh poslovodstva (izvajalni management), na višjih ravneh pa raste poudarek na načrtovanju.
11.14 V okviru etičnosti vodenja je treba v celoti upoštevati načela poklicne in poslovne etike in jih usklajevati z načeli osebne etike posameznih vodij.
C Informacijski vidik
11.16 Informacijski vidik obsega informacijsko podporo vodenju. Pomembne so informacije o komuniciranju, motiviranju, slogu vodenja posameznih vodij na različnih ravneh vodenja, vzdušju in odnosih v združbi.
11.17 Koristen je kompetenčni model vodenja, ki daje informacije o ključnih kompetencah vodij na vseh ravneh, in sicer na področjih:
- vodenja,
- ustvarjalnosti,
- organizacijske klime,
- organiziranja,
- mreženja in vplivanja,
- realizatorskih sposobnosti, delovne prožnosti.
11.18 Informacijski vidik vodenja zahteva zavestno in načrtno usmeritev vodje, da deluje kot:
- opazovalec, ki išče notranje in zunanje informacije o zadevah, ki lahko vplivajo na doseganje ciljev;
- predstavnik organizacijske enote, ki posreduje informacije o dogajanju zunaj te enote;
- razširjevalec informacij znotraj in zunaj združbe, ki prispevajo k dobri obveščenosti in ustrezni organizacijski klimi.
11.19 Pri informiranju v okviru procesov vodenja je treba ustrezno upoštevati splošna načela informiranja in komuniciranja v šestem poglavju tega kodeksa.
11.20 Pri shranjevanju informacij o procesih vodenja in povezanih listin je treba upoštevati načela o shranjevanju v sedmem poglavju tega kodeksa.
11.21 Poročanje o nadziranju vodenja pomeni predstavljanje ugotovitev o delovanju in ustreznosti procesa vodenja, pri čemer je treba ustrezno upoštevati načela o nadziranju v osmem poglavju tega kodeksa.
D Izvajalni vidik
11.23 Izvajalni vidik vodenja obsega pristop k vodenju in njegov proces, ki vključuje mehki vidik dela z ljudmi. Pri tem so poudarki na čustveni inteligenci, spodbujanju osebnega razvoja, upoštevanju sposobnosti ljudi pri razporejanju nalog in odgovornosti, ustreznemu reševanju konfliktov, ustreznemu postavljanju ciljev in drugih orodij vodenja.
11.24 Izvajalni vidik vodenja zahteva zavestno in načrtno usmeritev vodje, da deluje kot:
- izvajalec formalnih nalog;
- vodja, ki gradi odnose s sodelavci, z njimi komunicira, jih motivira in trenira;
- zveza, ki skrbi za odnose zunaj organizacijske enote.
11.25 Pomemben je ustrezen stil vodenja v združbi. Najboljša je visoka usmerjenost vodje v odnose in obenem uravnotežena visoka usmerjenost v realizacijo ciljev. Pri tem se ljudje zavedajo medsebojne odvisnosti med različnimi organizacijskimi enotami in funkcijami v združbi. Priporočljiv je situacijski stil, kjer prevladuje usklajevanje med vodenjem in konkretnim položajem. Dober vodja se vede drugače v izjemnem položaju, kot v položaju, kjer prevladuje rutina.
11.26 Delovanje dobrega vodje se kaže zlasti v naslednjih njegovih dejavnostih in prizadevanjih:
1. Vodje nenehno nadgrajujejo svoj tim in izkoristijo vsako situacijo kot priložnost za ovrednotenje, trening in gradnjo samozavesti članov tima:
- vodja mora vrednotiti in presojati ter pomagati ljudem, da izboljšajo svoje rezultate dela v vseh pogledih.
- zagotoviti mora, da pravi ljudje opravljajo primerne naloge;
- podpirati in omogočati napredovanje mora tistim, ki so primerni in se odpovedati tistim, ki niso primerni;
- vodja mora biti trener in usmerjevalec;
- graditi mora samozavest sodelavcev, tako da jih spodbuja, skrbi zanje ter jim daje priznanje;
- pomaga pridobivati samozaupanje, ki daje ljudem izjemno energijo in pogum, da si prizadevajo, tvegajo in dosegajo rezultate, ki jih niso upali niti načrtovati.
2. Vodje poskrbijo, da ljudje poznajo vizijo in da v skladu z njo tudi živijo, dihajo in delajo:
- vodja mora postaviti vizijo za svoj tim, mora pa tudi poskrbeti, da ta vizija zaživi;
- zato postavlja nedvoumne cilje in daje jasna navodila, da lahko vsak opravlja in , prilagodi svoje delo tako, da izpolnjuje skupno vizijo;
- vzpostavljati je treba nenehno komunikacijo o viziji in njenem doseganju.
4. Vodje gradijo zaupanje s transparentnostjo, iskrenostjo, priznanjem. Zaupanje bo imel, dokler bo ljudem dajal priznanje za njihov prispevek, bo iskren in transparenten v svojih dejanjih.
5. Vodja prevzame odgovornost, da izvabi iz svojih sodelavcev, kar je najboljšega v njih, njihove kompetence in potenciale.
6. Vodje imajo pogum za sprejemanje nepopularnih odločitev:
- vodja ne tekmuje za priznanje iz popularnosti;
- biti mora sposoben sprejemati tudi težke in nepopularne odločitve;
- za vodjo je bil izbran, ker ima veliko izkušenj in je imel večkrat prav, kot drugi;
- poslušati mora in zaupati svojemu občutku, ki temelji na teh izkušnjah.
7. Vodje spodbujajo in pritiskajo z veliko radovednostjo in zagotovijo, da so odgovori na njihova vprašanja konkretni, akcijski. Če vodja ne uspe zagotoviti, da se na podlagi njegovih vprašanj in pomislekov kaj zgodi, ti sploh ne štejejo, očitno niso pomembni.
8. Vodje spodbujajo sprejemanje tveganja in nenehno učenje z osebnim zgledom.
9. Vodje praznujejo in ustvarjajo priložnosti za praznovanje.
- delo zavzema prevelik del posameznikovega življenja, da ne bi bilo vredno priznati dosežkov;
- vodje bi naj opazili in prepoznali čim več dosežkov svojih podrejenih in iz tega naredili opazen dogodek;
- praznovanje uspeha vpliva na ljudi tako, da se počutijo zmagovalce in ustvarja ozračje, klimo priznavanja in pozitivne energije.