Osnutek kodeksa načel notranjega poročanja
3. poglavje
3 SPLOŠNA NAČELA O PREDRAČUNAVANJU ZA NOTRANJE POROČANJE
A Izhodišča
3.1 Predračunavanje (predvidevanje) za potrebe notranjega poročanja temelji na splošnih načelih o informacijskem sistemu za notranje poročanje iz prvega poglavja tega kodeksa. 3.2 Predračunavanje za potrebe notranjega poročanja je del informacijske funkcije obravnavanja podatkov o prihodnosti. Vsebinsko pomeni vrednostno in/ali količinsko izraženo predvidevanje oziroma napovedovanje posameznih gospodarskih kategorij in delovanja združbe v prihodnjem obdobju. 3.3 Predračunavanje je prva faza procesa načrtovanja v združbi. Predračunavanje daje vnaprejšnje in povratne informacije, ki so temelj strokovnih podlag za poslovno odločanje. Predračunavanje skupaj z odločanjem o prihodnosti tvori celovit proces načrtovanja v združbi. 3.4 Najpomembnejši del predračunavanja je računovodsko predračunavanje, ki je del računovodenja in s tem računovodskega informacijskega sistema. Obsega predvsem obravnavanje podatkov o vseh ekonomskih kategorijah, ki jih je mogoče izraziti denarno in so po potrebi dopolnjeni tudi s podatki, izraženimi v drugih merskih enotah. Konča se z računovodskimi predračuni. 3.5 Računovodski predračun (npr. bilanca stanja ali poslovnega izida), ki ga sprejme in potrdi poslovodstvo oziroma lastniki združbe, se s to potrditvijo spremeni v načrt, ki je izid procesa načrtovanja in pomeni delovno nalogo združbe. 3.6 Temeljni nameni predračunavanja za potrebe notranjega poročanja so:
3.8 Osnovne prvine predračunavanja so podatki, listine, obračuni, metode in modeli predračunavanja, ustrezna sredstva in informacijska tehnologija ter kadri. 3.9 Predračunavanje se odvija tako na ravni pravne osebe kot tudi na ravneh posameznih mest odgovornosti oziroma strateških poslovnih enot. 3.10 Izid procesa predračunavanja so vrednostni in količinski predračuni ter predračunska poročila oziroma izkazi. 3.11 Nedenarna merila morajo biti v primerjavi z vrednostnimi merili, uravnoteženo in v ustrezni meri zastopana, da bi lahko oblikovali celovite informacije o prihodnosti. B Poslovodni vidik 3.12 Poslovodni oziroma odločevalni vidik procesa predračunavanja zajema odločanje in usklajevanje pri:
3.13 V okviru načrtovanja predračunavanja za potrebe notranjega poročanja se združba odloča zlasti o:
3.14 Načrtovanje predvidevanja mora biti usklajeno z odločitvami o evidentiranju za potrebe notranjega odločanja na eni strani in z odločitvami o potrebnih informacijah (v okviru načrtovanja analiziranja) na drugi strani. 3.15 Združba v okviru priprave izvajanja predračunavanja določa zlasti:
Združba s svojo organiziranostjo zagotavlja ustrezno izvajanje predračunavanja in njegovo kakovost. 3.16 Pri odločanju o organiziranju predračunavanja je treba upoštevati potrebe, ki izhajajo iz razvojne politike in strategije ter druge dejavnike, ki vplivajo na delovanje in razvoj informacijskega sistema združbe. 3.17 Združba v okviru nadziranja predračunavanja določa zlasti:
3.18 Področji nadziranja računovodskega predračunavanja sta finančno predračunavanje (v okviru finančnega računovodstva) in stroškovno predračunavanje (v okviru stroškovnega računovodstva). 3.19 Predmet nadziranja računovodskega predračunavanja je zlasti nadziranje:
3.20 V okviru etičnosti predračunavanja je treba v celoti upoštevati načela poklicne in poslovne etike in jih usklajevati z načeli osebne etike nosilcev in izvajalcev predračunavanja. 3.21 Odločanje o predračunavanju je običajno opravljeno zunaj računovodske službe, saj odločitve praviloma sprejema poslovodstvo združbe ali pa poslovodstva temeljnih poslovnih funkcij, torej uporabniki predračunskih informacij. 3.22 Pri odločanju v okviru procesov predračunavanja je treba upoštevati zlasti naslednja splošna načela:
C Informacijski vidik 3.23 Informacijski vidik procesa predračunavanja obsega zlasti:
3.24 Informiranje o procesih in izidih predračunavanja se praviloma odvija v razmerjih do:
3.25 Informiranje o procesih in izidih predračunavanja obsega predstavljanje, prikazovanje ter sprotno in naknadno pojasnjevanje posameznih predračunov oziroma predračunskih poročil. 3.26 Nosilci informiranja v zvezi s predračunavanjem oziroma predračuni so praviloma vodje oddelkov, kjer se predračunavanje izvaja. To pomeni, da vseh nalog tudi s področja računovodskega predračunavanja ni mogoče in/ali ni smotrno izvajati v računovodski službi kot organizacijski enoti. 3.27 Pri informiranju v okviru procesov predračunavanja je treba ustrezno upoštevati splošna načela informiranja in komuniciranja v šestem poglavju tega kodeksa. 3.28 Shranjevanje računovodskih predračunov in povezanih listin obsega njihovo tekoče in redno shranjevanje in vzdrževanje v skladu z organizacijskimi navodili združbe, pri čemer je treba upoštevati načela o shranjevanju v sedmem poglavju tega kodeksa. 3.29 Poročanje o nadziranju predračunavanja pomeni predstavljanje ugotovitev o delovanju in ustreznosti procesa predračunavanja, pri čemer je treba upoštevati načela o nadziranju v osmem poglavju tega kodeksa. D Izvajalni vidik 3.30 Izvajalni vidik procesa predračunavanja načeloma obsega:
3.31 Vsebinsko ločimo naslednje vrste vhodnih podatkov v proces računovodskega predračunavanja:
3.32 Podatki za potrebe procesa predračunavanja so praviloma rezultat predhodnega analiziranja združbe in okolja. Tudi podatke o načrtovanih poslovnih odločitvah je priporočljivo predhodno analizirati, da bi lahko utemeljeno spreminjali prvotne vhodne predpostavke v kasnejšem procesu načrtovanja. 3.33 Zbiranje in urejanje podatkov za namen predračunavanja se odvija na vseh ravneh predračunavanja in načrtovanja v združbi. Podatke je treba ustrezno preveriti in razvrstiti po pomembnosti ter drugih znakih, odvisno od vrste in namena predračunavanja. 3.34 Predvidevanje se izvaja na osnovi zbranih podatkov s pomočjo ustreznih metod in modelov. Temeljne metode temelje na statičnem, dinamičnem, rastočem in ničelnem pristopu. Izbor ustrezne metode je praviloma povezan tudi z uporabo različnih modelov merjenja uspešnosti združbe (npr. model poslovne odličnosti, model uravnoteženih kazalnikov, model 20 ključev). Osnovni izidi predvidevanja so poslovni tokovi in stanja ter ustrezni kazalniki v prihodnosti. 3.35 Izdelovanje predračunov temelji na predvidenih posameznih ali združenih poslovnih dogodkih in obsega vpisovanje predvidenih poslovnih tokov ter stanj v standardizirane in/ali druge dogovorjene obrazce, običajno skupaj z doseženimi kategorijami v preteklosti. Predračuni morajo biti opremljeni z ustreznimi pojasnili o uporabljenih predpostavkah in z ustrezno analizo posledic in tveganj. 3.36 Za potrebe notranjega poročanja je predračunavanje urejeno z ustreznimi splošnimi akti oziroma z organizacijskimi predpisi združbe. 3.37 Pri izvajanju v okviru procesov predračunavanja je treba upoštevati zlasti naslednja splošna načela:
3.38 Metodika računovodskega predračunavanja je enaka kot pri računovodskem obračunavanju. Podrejena je sistemu računovodskega načrtovanja v združbi. 3.39 Izvajalec računovodskega predračunavanja je lahko računovodja, če v združbi ni organizirane posebne plansko-analitske službe, ki je sicer praviloma koordinator procesa celotnega načrtovanja v združbi. V takem primeru mu je v procesu načrtovanja podrejen tudi vodja računovodstva. Nosilci procesa načrtovanja, s tem pa tudi predračunavanja, so vodje temeljnih poslovnih funkcij oziroma vodje mest odgovornosti v matrični organiziranosti združbe, vsak za svoje področje dela. |