Osnutek kodeksa načel notranjega poročanja
2. poglavje
2 SPLOŠNA NAČELA O EVIDENTIRANJU ZA NOTRANJE POROČANJE
A Izhodišča
2.1 Evidentiranje za potrebe notranjega poročanja temelji na splošnih načelih o informacijskem sistemu za notranje poročanje iz prvega poglavja tega kodeksa.
2.2 Evidentiranje (razvidovanje) za potrebe notranjega poročanja je del informacijske funkcije obravnavanja podatkov o preteklosti. Obsega knjigovodenje, izvajalno (operativno) in statistično evidentiranje.
2.3 Najpomembnejši del evidentiranja je knjigovodenje, ki je del računovodenja in s tem računovodskega informacijskega sistema. Obsega obravnavanje podatkov o vseh ekonomskih kategorijah, ki jih je mogoče izraziti vrednostno, pri čemer upošteva tudi druge merske enote kot dopolnilne podatke.
2.4 Knjigovodenje obsega izvajalni in informacijski delni sistem knjigovodstva, ki poleg knjigovodenja vsebuje še poslovodno razsežnost knjigovodstva.
2.5 Osnovne prvine knjigovodstva so knjigovodski podatki, knjigovodske listine, poslovne knjige, knjigovodski obračuni, metode knjigovodenja, ustrezna sredstva in informacijska tehnologija ter kadri.
2.6 Knjigovodenje je tesno povezano, tako z ostalimi informacijskimi funkcijami, kakor tudi z vsemi temeljnimi poslovnimi funkcijami. Zato spremembe v knjigovodenju vplivajo tudi na druge procese v podjetju. Prav tako pa spremembe v poslovnih procesih vplivajo na knjigovodenje.
2.7 Osnovni proces knjigovodenja urejajo predpisi, računovodska načela in standardi, za razliko od operativnega in statističnega evidentiranja, ki se odvijata po drugih, drugače dogovorjenih pravilih.
2.8 Knjigovodenje v popolnosti zajema vsa stanja in spremembe:
· sredstev,
· obveznosti do virov sredstev,
· prihodkov,
· odhodkov,
· stroškov.
2.9 Rezultat knjigovodenja je knjigovodska evidenca in knjigovodski razvid (izkaz), ki mora biti preverjen z inventuro sredstev in obveznosti do njihovih virov.
2.10 Knjigovodenje se odvija tako na ravni finančnega kot tudi stroškovnega knjigovodstva.
2.11 Knjigovodski podatki in izkazi so osnova za njihovo analiziranje in oblikovanje informacij o preteklosti. Obenem so eden od vložkov v proces predračunavanja v podjetju.
2.12 Splošna načela v zvezi s knjigovodenjem smiselno veljajo tudi za druge vrste evidentiranja, ki niso urejene z računovodskimi standardi.
B Poslovodni vidik
2.13 Poslovodni oziroma odločevalni vidik procesa evidentiranja zajema odločanje in usklajevanje pri:
2.14 Združba se v okviru načrtovanja evidentiranja za potrebe notranjega odločanja odloča zlasti o opredelitvi:
2.15 Združba v okviru priprave izvajanja evidentiranja določa zlasti:
Združba s svojo organiziranostjo zagotavlja ustrezno izvajanje načrtovanega evidentiranja ter kakovost podatkov.
2.16 Pri odločanju o organiziranju evidentiranja je treba upoštevati potrebe, ki izhajajo iz razvojne politike in strategije ter druge dejavnike, ki vplivajo na izgradnjo informacijskega sistema združbe.
2.17 V okviru nadziranja evidentiranja združba določa zlasti:
2.18 Nadziranje knjigovodenja je najpomembnejši proces v okviru računovodskega nadziranja. Zato so notranje kontrole obvezni predmet zunanjega revidiranja računovodskih izkazov.
2.19 V okviru etičnosti evidentiranja je treba v celoti upoštevati načela poklicne in poslovne etike in jih usklajevati z načeli osebne etike nosilcev in izvajalcev evidentiranja.
C Informacijski vidik
2.20 Informacijski vidik procesa knjigovodenja obsega:
2.21 Informiranje o procesih in izidih evidentiranja se praviloma odvija v razmerju do:
2.22 Pri informiranju v okviru procesov evidentiranja je treba ustrezno upoštevati splošna načela informiranja v šestem poglavju tega kodeksa.
2.23 Shranjevanje knjigovodskih listin zajema njihovo sprotno in redno shranjevanje ter vzdrževanje v skladu z organizacijskimi navodili združbe, pri čemer je treba upoštevati načela o shranjevanju v sedmem poglavju tega kodeksa.
2.24 Poročanje o nadziranju knjigovodenja pomeni predstavljanje ugotovitev o delovanju in ustreznosti procesa knjigovodenja, pri čemer je treba upoštevati načela o nadziranju v osmem poglavju tega kodeksa.
D Izvajalni vidik
2.25 Izvajalni vidik procesa evidentiranja načeloma obsega:
2.26 Zbiranje in urejanje knjigovodskih podatkov se, za potrebe notranjega poročanja, odvija na ravni:
Pri tem upoštevamo neposredne in posredne stroške. Za razporejanje posrednih oziroma splošnih stroškov naj bi združba načeloma uporabljala različne osnove oziroma ključe, dokler ne ugotovi želenih prvin za potrebe različnih vrst kalkulacij.
2.27 Za potrebe notranjega poročanja je knjigovodstvo urejeno z ustreznimi splošnimi akti in organizacijskimi predpisi združbe.
2.1 Evidentiranje za potrebe notranjega poročanja temelji na splošnih načelih o informacijskem sistemu za notranje poročanje iz prvega poglavja tega kodeksa.
2.2 Evidentiranje (razvidovanje) za potrebe notranjega poročanja je del informacijske funkcije obravnavanja podatkov o preteklosti. Obsega knjigovodenje, izvajalno (operativno) in statistično evidentiranje.
2.3 Najpomembnejši del evidentiranja je knjigovodenje, ki je del računovodenja in s tem računovodskega informacijskega sistema. Obsega obravnavanje podatkov o vseh ekonomskih kategorijah, ki jih je mogoče izraziti vrednostno, pri čemer upošteva tudi druge merske enote kot dopolnilne podatke.
2.4 Knjigovodenje obsega izvajalni in informacijski delni sistem knjigovodstva, ki poleg knjigovodenja vsebuje še poslovodno razsežnost knjigovodstva.
2.5 Osnovne prvine knjigovodstva so knjigovodski podatki, knjigovodske listine, poslovne knjige, knjigovodski obračuni, metode knjigovodenja, ustrezna sredstva in informacijska tehnologija ter kadri.
2.6 Knjigovodenje je tesno povezano, tako z ostalimi informacijskimi funkcijami, kakor tudi z vsemi temeljnimi poslovnimi funkcijami. Zato spremembe v knjigovodenju vplivajo tudi na druge procese v podjetju. Prav tako pa spremembe v poslovnih procesih vplivajo na knjigovodenje.
2.7 Osnovni proces knjigovodenja urejajo predpisi, računovodska načela in standardi, za razliko od operativnega in statističnega evidentiranja, ki se odvijata po drugih, drugače dogovorjenih pravilih.
2.8 Knjigovodenje v popolnosti zajema vsa stanja in spremembe:
· sredstev,
· obveznosti do virov sredstev,
· prihodkov,
· odhodkov,
· stroškov.
2.9 Rezultat knjigovodenja je knjigovodska evidenca in knjigovodski razvid (izkaz), ki mora biti preverjen z inventuro sredstev in obveznosti do njihovih virov.
2.10 Knjigovodenje se odvija tako na ravni finančnega kot tudi stroškovnega knjigovodstva.
2.11 Knjigovodski podatki in izkazi so osnova za njihovo analiziranje in oblikovanje informacij o preteklosti. Obenem so eden od vložkov v proces predračunavanja v podjetju.
2.12 Splošna načela v zvezi s knjigovodenjem smiselno veljajo tudi za druge vrste evidentiranja, ki niso urejene z računovodskimi standardi.
B Poslovodni vidik
2.13 Poslovodni oziroma odločevalni vidik procesa evidentiranja zajema odločanje in usklajevanje pri:
- načrtovanju evidentiranja,
- pripravi izvajanja (organiziranje evidentiranja),
- nadziranju evidentiranja;
- etičnosti evidentiranja.
2.14 Združba se v okviru načrtovanja evidentiranja za potrebe notranjega odločanja odloča zlasti o opredelitvi:
- vrst stroškov, ki jih bo spremljala;
- vrst drugih podatkov, ki jih bo spremljala;
- analitičnih evidenc o poslovnih dogodkih;
- mest odgovornosti oziroma strateških poslovnih enot in poslovnih odsekih;
- stroškovnih nosilcev;
- aktivnosti oziroma procese, za katere bo spremljala stroške in/ali prihodke;
- potrebnih sredstev, informacijske tehnologije in kadrovskih zmogljivosti.
2.15 Združba v okviru priprave izvajanja evidentiranja določa zlasti:
- vsebino in obliko listin, s katerih se zajemajo podatki;
- način, mesto in metodiko zajemanja podatkov;
- način, mesto in metodiko evidentiranja podatkov;
- odgovorne nosilce (vodje) procesov evidentiranja (vodjo knjigovodstva ter vodje drugih vrst evidenc) ter njihove pristojnosti;
- makro, mezo in mikro organizacijsko opredelitev razporeditve nalog evidentiranja;
- obseg in vsebino prenosa evidentiranja na zunanje izvajalce nalog;
- programe dela po posameznih delovnih mestih;
- pristojnosti in odgovornosti oseb, ki izdajajo posamezne listine;
- pristojnosti in odgovornosti oseb pri potrjevanju knjigovodskih listin;
- splošne akte s krogotokom dokumentacije in ustrezne druge organizacijske akte.
Združba s svojo organiziranostjo zagotavlja ustrezno izvajanje načrtovanega evidentiranja ter kakovost podatkov.
2.16 Pri odločanju o organiziranju evidentiranja je treba upoštevati potrebe, ki izhajajo iz razvojne politike in strategije ter druge dejavnike, ki vplivajo na izgradnjo informacijskega sistema združbe.
2.17 V okviru nadziranja evidentiranja združba določa zlasti:
- sistem notranjih kontrol med posameznimi fazami evidentiranja in njihove nosilce;
- potrebo in uvedbo revizijskih in inšpekcijskih pregledov;
- pravilnik in načrt delovanja službe za notranje revidiranje.
2.18 Nadziranje knjigovodenja je najpomembnejši proces v okviru računovodskega nadziranja. Zato so notranje kontrole obvezni predmet zunanjega revidiranja računovodskih izkazov.
2.19 V okviru etičnosti evidentiranja je treba v celoti upoštevati načela poklicne in poslovne etike in jih usklajevati z načeli osebne etike nosilcev in izvajalcev evidentiranja.
C Informacijski vidik
2.20 Informacijski vidik procesa knjigovodenja obsega:
- informiranje o procesih in rezultatih evidentiranja (predstavljanje, prikazovanje ter pojasnjevanje evidentiranih podatkov in poročil oziroma izkazov);
- komuniciranje z uporabniki;
- shranjevanje in arhiviranje knjigovodskih podatkov in izkazov ter podatkov iz drugih evidenc in njihovih izkazov;
- poročanje o nadziranju evidentiranja.
2.21 Informiranje o procesih in izidih evidentiranja se praviloma odvija v razmerju do:
- neposrednih uporabnikov podatkov za namene odločanja,
- izdelovalcev predračunov,
- analitikov in drugih oblikovalcev informacij,
- nadzorovalcev evidentiranja.
2.22 Pri informiranju v okviru procesov evidentiranja je treba ustrezno upoštevati splošna načela informiranja v šestem poglavju tega kodeksa.
2.23 Shranjevanje knjigovodskih listin zajema njihovo sprotno in redno shranjevanje ter vzdrževanje v skladu z organizacijskimi navodili združbe, pri čemer je treba upoštevati načela o shranjevanju v sedmem poglavju tega kodeksa.
2.24 Poročanje o nadziranju knjigovodenja pomeni predstavljanje ugotovitev o delovanju in ustreznosti procesa knjigovodenja, pri čemer je treba upoštevati načela o nadziranju v osmem poglavju tega kodeksa.
D Izvajalni vidik
2.25 Izvajalni vidik procesa evidentiranja načeloma obsega:
- zbiranje podatkov o poslovnih dogodkih na osnovi ustreznih listin;
- urejevanje podatkov (razvrščanje podatkov po določenih znakih);
- evidentiranje (razvidovanje) podatkov (uporaba ustreznih metod, tehnik in orodij);
- vodenje ustreznih poslovnih knjig in evidenc (spremljanje dogodkov na ustreznih medijih);
- izdelovanje izkazov (poročil) o stanju in gibanju obravnavanih podatkov, in sicer z opredeljenim namenom in v opredeljeni obliki.
2.26 Zbiranje in urejanje knjigovodskih podatkov se, za potrebe notranjega poročanja, odvija na ravni:
- združbe kot celote,
- posameznih mest odgovornosti oziroma poslovnih odsekov,
- posameznih stroškovnih nosilcev (vmesnih in končnih),
- posameznih poslovnih partnerjev (odjemalcev ali dobaviteljev),
- posameznih vrst stroškov in prihodkov ter poslovnih tokov,
- aktivnosti v verigi vrednosti,
- ativnosti oziroma procesov v poslovanju.
Pri tem upoštevamo neposredne in posredne stroške. Za razporejanje posrednih oziroma splošnih stroškov naj bi združba načeloma uporabljala različne osnove oziroma ključe, dokler ne ugotovi želenih prvin za potrebe različnih vrst kalkulacij.
2.27 Za potrebe notranjega poročanja je knjigovodstvo urejeno z ustreznimi splošnimi akti in organizacijskimi predpisi združbe.