Osnutek kodeksa načel notranjega poročanja
4. poglavje
4 SPLOŠNA NAČELA ANALIZIRANJA (PROUČEVANJA) ZA NOTRANJE POROČANJE
4 SPLOŠNA NAČELA ANALIZIRANJA (PROUČEVANJA) ZA NOTRANJE POROČANJE
A Izhodišča
4.1 Analiziranje za notranje poročanje temelji na splošnih načelih o informacijskem sistemu za notranje poročanje iz prvega poglavja tega kodeksa.
4.2 Analiziranje za notranje poročanje je del funkcije analiziranja podatkov kot ene od informacijskih funkcij poslovnega sistema. Vsebuje tudi zadnjo fazo oblikovanja informacij, to je informiranje. Temeljni namen analiziranja je na osnovi proučevanja podatkov oblikovati informacije in predloge notranjim uporabnikom, kot strokovne podlage za njihovo odločanje.
4.3 Pri analiziranju obravnavamo tako pretekle podatke kot tudi podatke o prihodnosti (načrte oziroma predvidevanja). Analiziranje je povezano z vsemi informacijskimi in s temeljnimi poslovnimi funkcijami.
4.4 Analiziranje za notranje poročanje vsebinsko pomeni presojanje in pojasnjevanje dejanske in mogoče oziroma načrtovane učinkovitosti ter uspešnosti poslovanja. Zasnovano je na primerjanju podatkov z ustreznimi sodili, ugotavljanje odmikov in vzrokov za te odmike in njihovih posledic. Na teh osnovah se v okviru analiziranja oblikujejo možne usmeritve za odločanje notranjih uporabnikov.
4.5 S procesnega vidika je analiziranje za notranje poročanje uporaba analitičnih metod in orodij z namenom pridobivanja informacij za notranje uporabnike.
4.6 Pomemben del analiziranja je računovodsko analiziranje, ki pomeni uporabo analitičnih metod in orodij pri analiziranju računovodskih podatkov, izkazov in poročil in je del računovodenja.
4.7 Predmet analiziranja je opredeljeni opredmeteni ali neopredmeteni pojav v okviru poslovanja podjetja. Na posamezno odločitev o opredelitvi predmeta analize vplivajo različni dejavniki v odvisnosti od njihove povezanosti z namenom analize.
4.8 Analizirati je treba ne samo dejanskih in možnih problemskih stanj oziroma procesov v združbi, temveč tudi dejanska in možna prednostna stanja in procese.
4.9 Namen analiziranja je usmerjen v korist, ki se kaže se v zmanjšanju tveganja pri odločanju uporabnika. Načeloma ločimo analiziranje:
4.10 Analiziranje za namen postavljanja ciljev je namenjeno:
4.11 Analiziranje za namen doseganja ciljev je namenjeno odločanju za uresničevanje postavljenih ciljev in načeloma obsega analiziranje za namen:
4.12 Analiziranje dosežkov (primerjava izložkov s cilji) je namenjeno oblikovanju informacij:
4.13 Analiziranje za namen preprečevanja prevar in napak v poslovanju (preventivno oziroma preprečevalno analiziranje) omogoča ugotoviti možne točke nastanka napak ali prevar v poslovnem procesu s ciljem varovanja materialnega in nematerialnega premoženja združbe.
4.14 Analiziranje ustreznosti podatkov (predhodno analiziranje) je namenjeno izvajalcem analiziranja z namenom oceniti verodostojnost podatkov in njihove priprave na način, da bodo čim bolje odražali dejansko stanje. Predhodno analiziranje računovodskih podatkov na primer obsega analiziranje:
4.15 Metodološko preoblikovani namen posameznega analiziranja je sodilo analize, ki ga potrebujemo zaradi zagotovitve možnosti primerjanja dejanskega stanja z želenim, to je s ciljem analiziranja.
4.16 Cilj analiziranja pomeni konec spoznavnega procesa v procesu analiziranja, je ocena dejanskega stanja predmeta analiziranja. Cilj mora biti merljiv in izražen tako, da je primerljiv s sodilom analize.
4.17 Znotraj informacijskega sistema so pomembne razlike med posameznimi informacijskimi funkcijami. Pomembne so številne razlike med evidentiranjem podatkov v preteklosti oziroma prihodnosti in analiziranjem podatkov. Kažejo namreč dva različna pristopa. Najpomembnejša razlika je v tem, da so za evidentiranje pomembni predpisi in standardi, za predračunavanje in analiziranje pa je pomemben le analitični pristop, ki zahteva logično mišljenje in je neodvisen od predpisov in standardov.
4.18 Glede na izvor podatkov, ki so potrebni za izvedbo analize, ločimo analiziranje:
Vse tri vrste podatkov delimo na zunanje in notranje.
4.19 Analiziranje pa lahko ločimo tudi po poslovnih funkcijah, kot na primer:
4.20 S številnih drugih vidikov ločimo še številne vrste analiz, ki se med seboj tudi kombinirajo. V vsakem primeru mora biti njihova uporaba v skladu z namenom analiziranja.
B Poslovodni vidik
4.21 Poslovodni oziroma odločevalni vidik procesa analiziranja za notranje poročanje obsega odločanje in usklajevanje pri:
4.22 Pri načrtovanju analiziranja za notranje poročanje moramo upoštevati temeljni namen in cilje združbe. To pomeni, da je osnovni pogoj za ustrezno vsebinsko načrtovanje analiziranja, dobro poznavanje združbe (njenih ciljev, organiziranosti, procesov in projektov) ter na tej osnovi poznavanje potreb po informacijah.
4.23 Dolgoročno načrtovanje analiziranja temelji na predvidenih dolgoročnih potrebah po analiziranju, ki pa se lahko razmeroma hitro spreminjajo. To zahteva ustrezno prilagodljivost analiziranja, obenem pa tudi upoštevanje razvojnih trendov pri poslovanju, informacijske tehnologije in analize kot stroke.
4.24 Kratkoročno načrtovanje obsega zlasti:
4.25 Končni izdelek procesa načrtovanja analiziranja je načrt analiz za posamezne vrste uporabnikov z ustrezno dinamiko in odgovornimi nosilci. Pomeni sodilo uspešnosti informacijskega sistema za notranje poročanje. Praviloma je sestavni del poslovnega načrta združbe ali njegova priloga. Z načrtom analiz se utemeljuje smotrnost vloženih sredstev v informacijski sistem in predvidenih stroškov njegovega delovanja.
4.26 Nosilci (koordinatorji) načrtovanja notranjega poročanja, ki ga obravnava deveto poglavje tega kodeksa, so običajno tudi nosilci načrtovanja analiziranja.
4.27 Načrtovanje analiziranja zahteva aktivno sodelovanje uporabnikov analiz, kar lahko bistveno zmanjša nerazumevanje vloge informacijskega sistema (zlasti računovodstva) v združbi.
4.28 Priprava izvajanja načrta analiziranja za notranje poročanje obsega celotno paleto organizacijskih ukrepov za smotrno izvedbo načrta:
4.29 Tudi organiziranje računovodenja naj bo podrejeno učinkovitosti in smotrnosti procesa računovodskega analiziranja.
4.30 Nadziranje procesa analiziranja za potrebe notranjega poročanja zajema celoten proces analiziranja, od začetnega zajemanja podatkov, do shranjevanja analitskih poročil in listin. Obsega predhodno in naknadno nadziranje analiziranja. Cilj nadziranja analiziranja je zagotoviti ustrezno kakovost analiziranja v združbi.
4.31 Nadziranje procesa analiziranja se odvija predvsem na dveh področjih: nadziranje v teku procesa analiziranja (nadzor tehnologije analiziranja) in nadziranje ustreznosti že izoblikovanih informacij (nadzor vsebine in kakovosti analiziranja).
4.32 Nadziranje analiziranja je treba načrtovati, zagotoviti izvajanje (zunanje in notranje ter sprotno in naknadno) in spremljati njegovo delovanje oziroma učinkovitost. Pri tem je treba upoštevati načela petega poglavja tega kodeksa.
4.33 V okviru etičnosti analiziranja je treba v celoti upoštevati načela poklicne in poslovne etike in jih usklajevati z načeli osebne etike nosilca analiziranja, zlasti pa je treba ustrezno upoštevati načela o etičnosti informiranja skladno s tretjim poglavjem Kodeksa poklicne etike poslovnega finančnika.
C Informacijski vidik
4.34 Informacijski vidik procesa analiziranja obsega:
4.35 Informiranje o izidih analiziranja pomeni zadnje dejanje v procesu analiziranja, v katerem nosilec analiziranja preda analitsko poročilo uporabniku. Pri tem si morata oba prizadevati, da se odpravijo morebitni komunikacijski šumi.
4.36 Predaja ne vsebuje le predstavitve in prikazovanja, temveč tudi sprotno in naknadno pojasnjevanje analitskega poročila.
4.37 Komuniciranje z uporabniki se ne izvaja le ob predaji analitskega poročila, temveč pomeni sprotni stik z uporabniki in njihovimi potrebami s ciljem uvajanja izboljšav in nadaljnjega razvoja analiziranja.
4.38 Pri informiranju v okviru procesov analiziranja je treba ustrezno upoštevati splošna načela informiranja v šestem poglavju tega kodeksa.
4.39 Shranjevanje analitskih poročil, kot temeljnih nosilcev informiranja za notranje uporabnike mora potekati skladno notranjimi predpisi in standardi. Analitska poročila so praviloma v formalni obliki poročil ali pa v obliki zabeležk o ustno podanih informacijah. Njihovo shranjevanje je nujno zaradi sledljivosti in ustreznega izvajanja odgovornosti ter graditve metodike in širitve možnih pristopov k analiziranju. Vse to prispeva k večanju znanja v združbi, kar je pogoj za uveljavljanje učeče se organizacije.
4.40 Pri shranjevanju v okviru procesov analiziranja je treba ustrezno upoštevati splošna načela shranjevanja v sedmem poglavju tega kodeksa.
4.41 Poročanje o nadziranju analiziranja za notranje poročanje pomeni predstavljanje ugotovitev o delovanju in ustreznosti procesa analiziranja. Cilj je informirati nosilca analiziranja o kakovosti analiziranja in o možnih izboljšavah.
4.42 Pri poročanju o nadziranju analiziranja je treba upoštevati splošna načela poročanja o nadziranju v petem poglavju tega kodeksa.
4.43 Kakovost analiziranja je odvisna zlasti od upoštevanja temeljnih usmeritev, kot so:
4.44 Poročanje o nadziranju analiziranja pomeni predstavljanje ugotovitev o delovanju in ustreznosti procesa analiziranja, pri čemer je treba upoštevati načela v osmem poglavju tega kodeksa.
D Izvajalni vidik
4.45 Izvajalni vidik procesa analiziranja obsega:
4.46 Proces analiziranja lahko obravnavamo z različnih vidikov. Vsebinsko ločimo zaokrožene procese:
4.47 Spoznavni proces mora:
v zvezi s preteklostjo:
v zvezi s prihodnostjo:
4.48 V okviru procesa primerjanja ugotavljamo odstopanja dejanskega stanja in gibanja od želenega stanja in gibanja v preteklosti in/ali prihodnosti ob uporabi različnih vrst sodil (optimalne kategorije, načrtovane kategorije, primerljive kategorije v okolju).
4.49 Pri izvajanju procesa analiziranja je pomembna računalniška podpora (njena razvitejša oblika je poslovna inteligenca), ki pa jo je treba uporabljati z ustrezno kritično presojo analitika tako glede obravnavanja podatkov kot pri pojasnjevanju rezultatov.
4.50 Pri sestavljanju analitskega poročila je pomembno upoštevati:
4.51 Celovito analitsko poročilo načeloma obsega:
4.52 Analitsko poročilo je lahko tudi ena sama kalkulacija (predračunska ali obračunska), ki ima znan namen in uporabnika.
4.53 Za uspešno in kakovostno izvajanje analiziranja je pomembno vzdrževati in razvijati analizo kot stroko. Njene temeljne naloge znotraj združbe so:
4.54 Posledično mora analiza kot stroka povratno vplivati tudi na procese zajemanja in obdelovanja podatkov ter njihovo standardiziranje. To je možno samo z ustreznim izobraževanjem kadrov in ob vzdrževanju ustrezne organizacijske kulture v združbi.
A Izhodišča
4.1 Analiziranje za notranje poročanje temelji na splošnih načelih o informacijskem sistemu za notranje poročanje iz prvega poglavja tega kodeksa.
4.2 Analiziranje za notranje poročanje je del funkcije analiziranja podatkov kot ene od informacijskih funkcij poslovnega sistema. Vsebuje tudi zadnjo fazo oblikovanja informacij, to je informiranje. Temeljni namen analiziranja je na osnovi proučevanja podatkov oblikovati informacije in predloge notranjim uporabnikom, kot strokovne podlage za njihovo odločanje.
4.3 Pri analiziranju obravnavamo tako pretekle podatke kot tudi podatke o prihodnosti (načrte oziroma predvidevanja). Analiziranje je povezano z vsemi informacijskimi in s temeljnimi poslovnimi funkcijami.
4.4 Analiziranje za notranje poročanje vsebinsko pomeni presojanje in pojasnjevanje dejanske in mogoče oziroma načrtovane učinkovitosti ter uspešnosti poslovanja. Zasnovano je na primerjanju podatkov z ustreznimi sodili, ugotavljanje odmikov in vzrokov za te odmike in njihovih posledic. Na teh osnovah se v okviru analiziranja oblikujejo možne usmeritve za odločanje notranjih uporabnikov.
4.5 S procesnega vidika je analiziranje za notranje poročanje uporaba analitičnih metod in orodij z namenom pridobivanja informacij za notranje uporabnike.
4.6 Pomemben del analiziranja je računovodsko analiziranje, ki pomeni uporabo analitičnih metod in orodij pri analiziranju računovodskih podatkov, izkazov in poročil in je del računovodenja.
4.7 Predmet analiziranja je opredeljeni opredmeteni ali neopredmeteni pojav v okviru poslovanja podjetja. Na posamezno odločitev o opredelitvi predmeta analize vplivajo različni dejavniki v odvisnosti od njihove povezanosti z namenom analize.
4.8 Analizirati je treba ne samo dejanskih in možnih problemskih stanj oziroma procesov v združbi, temveč tudi dejanska in možna prednostna stanja in procese.
4.9 Namen analiziranja je usmerjen v korist, ki se kaže se v zmanjšanju tveganja pri odločanju uporabnika. Načeloma ločimo analiziranje:
- za namen postavljanja ciljev,
- za namen doseganja ciljev,
- za namen merjenja dosežkov (uspešnosti) v poslovanju,
- za namen preprečevanja prevar in napak v poslovanju,
- ustreznosti podatkov.
4.10 Analiziranje za namen postavljanja ciljev je namenjeno:
- v prvi fazi načrtovanja poslovanja (ko se določajo dolgoročni, srednjeročni in kratkoročni cilji) objektivni oceni potreb in (z)možnosti njihovega zadovoljevanja;
- v končni fazi načrtovanja preveritvi skladnosti načrta s postavljenimi in želenimi cilji.
4.11 Analiziranje za namen doseganja ciljev je namenjeno odločanju za uresničevanje postavljenih ciljev in načeloma obsega analiziranje za namen:
- spremljanja doseganja kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ciljev;
- večanja učinkovitosti (primerjava izložkov z vložki);
- zagotavljanja kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti;
- občutljivosti in tveganj v poslovanju;
- vzdrževanja in razvoja ustrezne organizacijske kulture ter organizacijske klime (vzdušja);
- zmanjševanja stroškov agentov in povečevanja stopnje zaupanja med notranjimi uporabniki informacij.
4.12 Analiziranje dosežkov (primerjava izložkov s cilji) je namenjeno oblikovanju informacij:
- o uresničevanju ciljev (kratkoročnih in dolgoročnih) za tekoče odločanje v poslovanju,
- za nadziranje poslovanja višje ravni odločanja nad nižjo ravnijo v združbi,
- za potrebe motivacijskega sistema združbe.
4.13 Analiziranje za namen preprečevanja prevar in napak v poslovanju (preventivno oziroma preprečevalno analiziranje) omogoča ugotoviti možne točke nastanka napak ali prevar v poslovnem procesu s ciljem varovanja materialnega in nematerialnega premoženja združbe.
4.14 Analiziranje ustreznosti podatkov (predhodno analiziranje) je namenjeno izvajalcem analiziranja z namenom oceniti verodostojnost podatkov in njihove priprave na način, da bodo čim bolje odražali dejansko stanje. Predhodno analiziranje računovodskih podatkov na primer obsega analiziranje:
- računovodskih usmeritev združbe,
- celovitosti računovodskih poročil,
- izkazovanja skritih izgub ali skritih dobičkov (prevrednotenih ali podvrednotenih sredstev in obveznosti),
- pomembnosti drugih (izrednih) odhodkov in prihodkov,
- pomembnosti in vsebine časovnih razmejitev,
- izkazanih opozorilnih znakov in možnih priložnosti,
- vpliva računovodskih podatkov na oblikovanje motivacijskega sistema poslovodstva.
4.15 Metodološko preoblikovani namen posameznega analiziranja je sodilo analize, ki ga potrebujemo zaradi zagotovitve možnosti primerjanja dejanskega stanja z želenim, to je s ciljem analiziranja.
4.16 Cilj analiziranja pomeni konec spoznavnega procesa v procesu analiziranja, je ocena dejanskega stanja predmeta analiziranja. Cilj mora biti merljiv in izražen tako, da je primerljiv s sodilom analize.
4.17 Znotraj informacijskega sistema so pomembne razlike med posameznimi informacijskimi funkcijami. Pomembne so številne razlike med evidentiranjem podatkov v preteklosti oziroma prihodnosti in analiziranjem podatkov. Kažejo namreč dva različna pristopa. Najpomembnejša razlika je v tem, da so za evidentiranje pomembni predpisi in standardi, za predračunavanje in analiziranje pa je pomemben le analitični pristop, ki zahteva logično mišljenje in je neodvisen od predpisov in standardov.
4.18 Glede na izvor podatkov, ki so potrebni za izvedbo analize, ločimo analiziranje:
- računovodskih podatkov,
- statističnih podatkov,
- operativnih podatkov.
Vse tri vrste podatkov delimo na zunanje in notranje.
4.19 Analiziranje pa lahko ločimo tudi po poslovnih funkcijah, kot na primer:
- finančno analiziranje (za potrebe finančne funkcije),
- prodajno analiziranje (za potrebe prodajne funkcije),
- kadrovsko analiziranje (za potrebe kadrovske funkcije,
- itd.
4.20 S številnih drugih vidikov ločimo še številne vrste analiz, ki se med seboj tudi kombinirajo. V vsakem primeru mora biti njihova uporaba v skladu z namenom analiziranja.
B Poslovodni vidik
4.21 Poslovodni oziroma odločevalni vidik procesa analiziranja za notranje poročanje obsega odločanje in usklajevanje pri:
- kratkoročnemu in dolgoročnemu načrtovanju analiziranja,
- pripravljanju (organiziranju) analiziranja,
- nadziranju procesov analiziranja,
- etičnosti analiziranja.
4.22 Pri načrtovanju analiziranja za notranje poročanje moramo upoštevati temeljni namen in cilje združbe. To pomeni, da je osnovni pogoj za ustrezno vsebinsko načrtovanje analiziranja, dobro poznavanje združbe (njenih ciljev, organiziranosti, procesov in projektov) ter na tej osnovi poznavanje potreb po informacijah.
4.23 Dolgoročno načrtovanje analiziranja temelji na predvidenih dolgoročnih potrebah po analiziranju, ki pa se lahko razmeroma hitro spreminjajo. To zahteva ustrezno prilagodljivost analiziranja, obenem pa tudi upoštevanje razvojnih trendov pri poslovanju, informacijske tehnologije in analize kot stroke.
4.24 Kratkoročno načrtovanje obsega zlasti:
- opredelitev periodičnih analiz v kratkoročnem planskem obdobju (npr. letni načrt),
- načrtovanje posameznih analiz, ki so zahtevnejšega značaja (operativni načrt).
4.25 Končni izdelek procesa načrtovanja analiziranja je načrt analiz za posamezne vrste uporabnikov z ustrezno dinamiko in odgovornimi nosilci. Pomeni sodilo uspešnosti informacijskega sistema za notranje poročanje. Praviloma je sestavni del poslovnega načrta združbe ali njegova priloga. Z načrtom analiz se utemeljuje smotrnost vloženih sredstev v informacijski sistem in predvidenih stroškov njegovega delovanja.
4.26 Nosilci (koordinatorji) načrtovanja notranjega poročanja, ki ga obravnava deveto poglavje tega kodeksa, so običajno tudi nosilci načrtovanja analiziranja.
4.27 Načrtovanje analiziranja zahteva aktivno sodelovanje uporabnikov analiz, kar lahko bistveno zmanjša nerazumevanje vloge informacijskega sistema (zlasti računovodstva) v združbi.
4.28 Priprava izvajanja načrta analiziranja za notranje poročanje obsega celotno paleto organizacijskih ukrepov za smotrno izvedbo načrta:
- ukrepe za zagotovitev vseh zmogljivosti za izvajanje analiziranja (kadrov, znanja, informacijske in komunikacijske tehnologije in drugih sredstev);
- ustrezno opredelitev odgovornosti (strokovne in moralne) ter pristojnosti pri procesih analiziranja;
- opredeljevanje opravil in delovnih nalog, programov dela po delovnih mestih ter drugih organizacijskih navodil (vključno z diagrami poteka) za zagotovitev tekočega procesa dela;
- opredelitev nalog in razmerij med posameznimi vpletenimi organizacijskimi enotami združbe;
- ustrezno vodenje kadrov komunikacijo in motivacijo, ki prispevajo ustrezni organizacijski klimi in učinkovitosti analiziranja.
4.29 Tudi organiziranje računovodenja naj bo podrejeno učinkovitosti in smotrnosti procesa računovodskega analiziranja.
4.30 Nadziranje procesa analiziranja za potrebe notranjega poročanja zajema celoten proces analiziranja, od začetnega zajemanja podatkov, do shranjevanja analitskih poročil in listin. Obsega predhodno in naknadno nadziranje analiziranja. Cilj nadziranja analiziranja je zagotoviti ustrezno kakovost analiziranja v združbi.
4.31 Nadziranje procesa analiziranja se odvija predvsem na dveh področjih: nadziranje v teku procesa analiziranja (nadzor tehnologije analiziranja) in nadziranje ustreznosti že izoblikovanih informacij (nadzor vsebine in kakovosti analiziranja).
4.32 Nadziranje analiziranja je treba načrtovati, zagotoviti izvajanje (zunanje in notranje ter sprotno in naknadno) in spremljati njegovo delovanje oziroma učinkovitost. Pri tem je treba upoštevati načela petega poglavja tega kodeksa.
4.33 V okviru etičnosti analiziranja je treba v celoti upoštevati načela poklicne in poslovne etike in jih usklajevati z načeli osebne etike nosilca analiziranja, zlasti pa je treba ustrezno upoštevati načela o etičnosti informiranja skladno s tretjim poglavjem Kodeksa poklicne etike poslovnega finančnika.
C Informacijski vidik
4.34 Informacijski vidik procesa analiziranja obsega:
- informiranje o izidih analiziranja,
- komuniciranje z uporabniki analiz in z viri podatkov,
- shranjevanje in arhiviranje analitskih poročil,
- poročanje o nadziranju analiziranja.
4.35 Informiranje o izidih analiziranja pomeni zadnje dejanje v procesu analiziranja, v katerem nosilec analiziranja preda analitsko poročilo uporabniku. Pri tem si morata oba prizadevati, da se odpravijo morebitni komunikacijski šumi.
4.36 Predaja ne vsebuje le predstavitve in prikazovanja, temveč tudi sprotno in naknadno pojasnjevanje analitskega poročila.
4.37 Komuniciranje z uporabniki se ne izvaja le ob predaji analitskega poročila, temveč pomeni sprotni stik z uporabniki in njihovimi potrebami s ciljem uvajanja izboljšav in nadaljnjega razvoja analiziranja.
4.38 Pri informiranju v okviru procesov analiziranja je treba ustrezno upoštevati splošna načela informiranja v šestem poglavju tega kodeksa.
4.39 Shranjevanje analitskih poročil, kot temeljnih nosilcev informiranja za notranje uporabnike mora potekati skladno notranjimi predpisi in standardi. Analitska poročila so praviloma v formalni obliki poročil ali pa v obliki zabeležk o ustno podanih informacijah. Njihovo shranjevanje je nujno zaradi sledljivosti in ustreznega izvajanja odgovornosti ter graditve metodike in širitve možnih pristopov k analiziranju. Vse to prispeva k večanju znanja v združbi, kar je pogoj za uveljavljanje učeče se organizacije.
4.40 Pri shranjevanju v okviru procesov analiziranja je treba ustrezno upoštevati splošna načela shranjevanja v sedmem poglavju tega kodeksa.
4.41 Poročanje o nadziranju analiziranja za notranje poročanje pomeni predstavljanje ugotovitev o delovanju in ustreznosti procesa analiziranja. Cilj je informirati nosilca analiziranja o kakovosti analiziranja in o možnih izboljšavah.
4.42 Pri poročanju o nadziranju analiziranja je treba upoštevati splošna načela poročanja o nadziranju v petem poglavju tega kodeksa.
4.43 Kakovost analiziranja je odvisna zlasti od upoštevanja temeljnih usmeritev, kot so:
- ustrezno komuniciranje z uporabnikom,
- zagotovitev zanesljivosti obravnavanih podatkov in njihove primerljivosti,
- ustrezna uporaba metod, tehnik in orodij analiziranja,
- pravilna ugotovitev vzrokov in posledic sprememb ter soodvisnosti kategorij,
- izkoriščanje informacijske moči sklopa informacij,
- razumljivost, ustreznost, zanesljivost, primerljivost in smotrnost informacij,
- standardizacija informacij.
4.44 Poročanje o nadziranju analiziranja pomeni predstavljanje ugotovitev o delovanju in ustreznosti procesa analiziranja, pri čemer je treba upoštevati načela v osmem poglavju tega kodeksa.
D Izvajalni vidik
4.45 Izvajalni vidik procesa analiziranja obsega:
- zbiranje in urejevanje podatkov;
- obdelovanje podatkov (uporaba ustreznih metod, tehnik in orodij);
- ugotavljanje vzrokov sprememb in odmikov;
- izdelavo analitskega poročila in predlogov.
4.46 Proces analiziranja lahko obravnavamo z različnih vidikov. Vsebinsko ločimo zaokrožene procese:
- spoznavni proces predmeta analize,
- proces primerjanja s sodilom,
- proces sestavljanja analitskega poročila.
4.47 Spoznavni proces mora:
v zvezi s preteklostjo:
- ugotoviti stanja, gibanja, njihove smeri in jakost;
- razložiti vzroke gibanj in njihove posledice;
- pokazati odmike od načrtovanega in jih razložiti;
- ugotoviti posebnosti odziva združbe na ugotovljene vzroke;
v zvezi s prihodnostjo:
- prispevati k načrtovanju s predvidevanjem na podlagi preteklih gibanj in ovrednotenih ocen potrebnih in možnih sprememb;
- ugotoviti načrtovana stanja, gibanja, njihove smeri in jakost;
- razložiti vzroke načrtovanih gibanj in njihove posledice;
- pokazati možne probleme, rešitve in njihove simulacije.
4.48 V okviru procesa primerjanja ugotavljamo odstopanja dejanskega stanja in gibanja od želenega stanja in gibanja v preteklosti in/ali prihodnosti ob uporabi različnih vrst sodil (optimalne kategorije, načrtovane kategorije, primerljive kategorije v okolju).
4.49 Pri izvajanju procesa analiziranja je pomembna računalniška podpora (njena razvitejša oblika je poslovna inteligenca), ki pa jo je treba uporabljati z ustrezno kritično presojo analitika tako glede obravnavanja podatkov kot pri pojasnjevanju rezultatov.
4.50 Pri sestavljanju analitskega poročila je pomembno upoštevati:
- namen poročila (potrebo uporabnika poročila);
- razmere, v katerih se uporabnik odloča in verjetne spremembe teh razmer v prihodnosti;
- poročilo naj vsebuje vse odločilne, po potrebi pa tudi dopolnilne informacije;
- struktura in podajanje poročila naj bosta neodvisna od metode in procesa analiziranja;
- napisano naj bo razumljivo uporabniku, ki mu je namenjeno;
- poročilo naj ne vsebuje nepomembnih podrobnosti, ki zamegljujejo njegov namen.
4.51 Celovito analitsko poročilo načeloma obsega:
- predpostavke in omejitve analize,
- opredelitev in utemeljitev sodila analize,
- ugotovljena pozitivna stanja in gibanja glede na sodilo,
- ugotovljena negativna stanja in gibanja glede na sodilo,
- celovito oceno položaja s povzetkom temeljnih priložnosti in nevarnosti,
- predloge oziroma smernice ukrepov,
- oceno učinkovitosti ukrepov in možnih tveganj,
- potrebne priloge (tabele, grafi, seznam literature, dodatna pojasnila ipd.).
4.52 Analitsko poročilo je lahko tudi ena sama kalkulacija (predračunska ali obračunska), ki ima znan namen in uporabnika.
4.53 Za uspešno in kakovostno izvajanje analiziranja je pomembno vzdrževati in razvijati analizo kot stroko. Njene temeljne naloge znotraj združbe so:
- proučevati, razvijati in standardizirati metode ter orodja za analiziranje in oblikovanje informacij;
- proučevati koristnost (izrazno moč informacij);
- prilagajanje procesov in metod analiziranja potrebam notranjega poročanja in posebnostim poslovanja združbe.
4.54 Posledično mora analiza kot stroka povratno vplivati tudi na procese zajemanja in obdelovanja podatkov ter njihovo standardiziranje. To je možno samo z ustreznim izobraževanjem kadrov in ob vzdrževanju ustrezne organizacijske kulture v združbi.